V času pred 2. svetovno vojno je bila Orglarska šola Cecilijinega društva v Ljubljani (1877-1944) vodilna ustanova za izobraževanje organistov v ljubljanski nadškofiji, pa tudi po vsem slovenskem ozemlju. Takšen pomen ji daje že njeno dolgoletno neprekinjeno delovanje (67 let), ki ga je zatrla šele druga svetovna vojna. V vseh letih delovanja so šolo vodili le trije ravnatelji: Anton Foerster, Stanko Premrl in Venceslav Snoj. Za delovanje šole sta pomembni predvsem markantni osebnosti Foersterja in Premrla, ki sta eden za drugim vodila šolo po 32 let. Po vojni, v totalitarnem režimu, obnova Orglarske šole skoraj tri desetletja ni bila možna.

Orglarska šola je bila ponovno obujena šele leta 1971. Ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik je v odloku z dne 14.10.1970 za regensa stolnega kora v Ljubljani imenoval Jožeta Trošta in mu naložil tudi nalogo, da postopoma obudi k življenju orglarsko šolo, v kateri naj bi se vzgajali bodoči organisti.
Položaj organistov je danes bistveno drugačen kot v prvi polovici 20. stoletja, spremenile so se tudi njihove naloge v okviru bogoslužja. Temu primerno se je novo uredilo šolanje organistov z novimi vsebinami in v novi obliki.